Kito cvetja mu je dala, s cvetjem dala mu srce, sama v vrtu je ostala, on po svetu šel od nje. Rože je na vrtu plela, pesmi pela je glasnó ‒ kaj da vrta več ne dela, kaj ne poje več tako? Deklica glavó poveša, vene obraz, prej cvetoč, nekaj nje srce pogreša, solz ji potok lije vroč.