In glej, iz dna valov pozdravi jo znan, krasán in ljub obraz, ki ji z nasmehom sladkim pravi, da tu je njiju združbe čas! K potoku vleče tudi mene, ko sveto noč proslavlja svet, tam morda tèma se razžene, ki v njo nebá je sklep odet. Prinagnil bodem se nad vódo, prisluškal, kaj bo val šumljal; ne svoje, naroda usodo v preročnih bom iskal.