Da bi priklanjala soncu se kakor rž in pšenica, da bi čutila se ljubo njegovo kot v žitu plavica. Da bi me veter kot vonj češmina na krila vzel in na okna boječa, prvič odprta moj smeh kot bele cvete naspel.
Kozolec Odprt sem vsem vetrovom in ničesar ni, kar bi želel imeti zase.