Rojstna hiša je kakor mati: Ogenj, ki sem ga zakurila v peči - že leta hladni - ves čas nekaj brblja, da vem, da sva dva in da se ničesar ni treba mi bati. Ko sem pometala vežo lanska gnezda os so ležala po tleh se je veter ves čas z mano igral, mi vesil suhe liste na lase in vrtinčil spomin na minule čase. Pa sva se stepla pred hišo in skoro bi padla.