Vsako potezo poznam in vem že vnaprej, kaj prvi stavek pove in kakšne želje prinaša poslednji. Včasih pisma niti ne berem za luč na stojalo ga denem, tam sveti, dokler ne zaspim. Zjutraj gre z mano na delo med avtomobili in sivimi stenami, v parole zvočnikov meša svoj glas: »Ljuba hči!