Če bi jih ne bilo, bi zdaj okronal težek dan z branjem Trimalhiona in kakšnih čudnih postmodernih dram, zato pač, ker bi ne imel izbire. Tako pa si lahko krancljam večere s korejsko vojno in simpatičnim vohljačem, med končno špico pa v pidžamo skačem. »Nancy« se bo še tretjič odigrala, preden bom dnevu končno rekel.