Pobronjena objemata se zvesto, dva, ki ju je scenarij kaznoval. Resnica bržkone drugače priča, žal: votli spodobi gledata na cesto in pričata o tem, da nek kipar je ure, dneve, tedne zašušmaril, da ju lahko je, srečneža, ustvaril, nakar ga je od muk zadel infarkt in zdaj trohni nekje, ubog hudič, ki vse življenje ni zaslužil nič, le čudne votle face v bron klesal... Naprej bo treba, sem predolgo stal.