Sm jenkrat v jenem pajzlu jz osvaju ob flaši vina žjeno tega prekletga kiparja. si kmal je pršu guor, kua se godi naj jenkrat skupi je dobiu, pa mu je zaurela kri. Je reku: ti, ti mišji drjek pokuonc postaulen, te ′m po, de nauš nikol vječ tujih žjen osvaju, luč! Je vleku že motorko vn, deb me razseku, a zgle′a, de u tistn mu jen glas je neki reku.