Od tod nas literat počasi, a že s slutnjami na najhujše, pripelje do grozljive vesti o očetovi nesreči v gorah. Ta bivanjskotragična izkušnja je, čeprav kompozicijsko postavljena v zaključek knjige, verjetno kontemplativno in tudi poetično centralna enota celotne knjige. Žalostna in nenadomestljiva izguba najožjega sorodnika je prikazana na presunljiv, pesniško pretanjen, pa vendar nepatetičen način.