O Celju pripoveduje na zanimiv način, in sicer tako, da se na poti od svojega doma proti središču mesta ozira po znanem okolju, hišah, parku, kipih ipd. V eksterier mimogrede vplete svoje razmišljanje o časopisnih novicah, spomin na podobne sprehode z očetom, sprehajalcih in zaljubljencih v parku. V pripoved prav na koncu, ko prispe do starih hiš, na katerih »piše zgodovina«, spretno vnese razmišljanje o tem, kar se je nekoč že zgodilo z dejanskim življenjem, »ki se čudežno začne,/ko se na Lavi (četrt mesta, kjer stanuje pesnik) jutro naredi.«