Vrhu grička cerkvica stoji, snežnobela kakor golobica; v varstvu njenem mirno ždi vasica hrup sveta se tukaj ne glasi. Nad vasico plava glas zvonov kakor rajske ptice čarno petje v jasnost in milobo ves odet je, kadar se razliva prek domov. Bister potok teče skozi vas; sonca žar v valovih se odbija struga krog vasice se ovija kot svetal, srebrno jasen pas.