Kako ti morem dati malo sreče! Za dolge dneve, ko si me iskal, za vse noči, ko si o meni sanjal, za negotovost vso, za ves brezup, ki si se v njem, kot v viharju sklanjal za tvojo trpko, žalostno mladost, ki je vsa lepa, vsa podobna moji, za brez števila čudežnih lepot, ki dan za dnem jih gledam v duši tvoji za silno dušno in telesno moč, ki meni si poklonil jo ljubeče, za tvojo nežno vdano toplo skrb kako ti morem dati malo sreče!