Bistri potok brez plačila daje sveži mi napoj; leska radodarno nudi senco mi in sadež svoj. In prostorčka v mehkem mahu nihče nevoščljiv mi ni; kot, da sem v domači hiši, sedem, kamor se mi zdi. Sreča z radostjo preliva se po teh cvetočih tleh Sonce se z neba mi smeje jaz pa vrnem mu nasmeh Rada spet in spet zahajam v mislih vsaj, tja v senožet, kadar nove rane seka mi v srce krivični svet!