V zlatem soncu s snopom si v naročju stala vsa ponosna kot kraljica potlej s srpom spet med žito segla, mati moja, delavna kmetica! Na življenja trdi, težki poti dvoje me ljubezni vedno spremlja, dvoje jasnih slik živi mi v duši: moja mati in domača zemlja!
V Širokem potoku Pojdem čez zeleno polje tja v samotno senožet, da pozabim ran, ki seka jih v srce krivični svet S hrupne ceste po stezici mehki skoz grmovje grem.