Ko zemljico kraško kmet orje, nikoli ne vé, kaj skriva globoko pod sabo mu skalnata njiva; ne čuti drhtenja pod zemljo, ne sliši vode, ki v biserih drobcenih se čez kapnike preliva. Vse pesmi, ki plavajo preko šumečih lesov, vse speve, ki zlivajo se nad samotno dolino, vse misli, ki romajo daleč, tja daleč domov, vse tihe spomine zaprla sem v srca globino.
Neznatna stezica in sleherni gozdič in gaj, strm breg ob potočku prepoln je spominov mladostnih...