Ob izviru Srebrni studenček v daljo tiho teče z njim hitijo misli, polne čiste sreče. Bistri valčki izgube se v kalni strugi meni pa srce umira v nemi tugi: Kalna reka, a ves čist je vir planinski zloben svet, a v meni sniva raj detinski. Škoda valčkov, ki se v reko potopijo!