Lilija razliva vonjavo nežno kot dih neba, sladko kot med k soncu dviguje brezmadežno glavo, krona ponosna cvetočih je gred. Teče studenček čez pisane trate jaz nad vijugasto strugo slonim, v čašo prestrezam si kapljice zlate, drobcene bisere vanjo lovim.
V soncu se koplje ravnina zelena, čeznjo razlit je nebeški smehljaj meni se zdi, da je izpremenjena solzna dolina vsa v blaženi raj...