Sedaj leže na tleh zveneli listi. Prav taki vsi so, kakor bil je tisti, ki sem pobrala ga na gozdni poti: vsi rastli in zveneli so v samoti! V samoti dnevi so potekli meni in kadar zame pride čas jeseni, neznaten list bom na življenja cesti in takrat konec moje bo povesti!