Odgrnil ob vzglavju odejo mi boš aspidister zelenih povedal najlepših besed mi, v življenju nikdar govorjenih... Položil na prsa boš šopek mi nageljnov rdečih in belih, ki solza iz tvojih oči jim rosila cvetoči bo kelih... Krvavo zardeli cvetovi pod tvojimi bodo solzami, ko nežno in rahlo pobožala z mrtvimi bom jih rokami...