Gozdovi zopet so ozeleneli, loke zopet zacvetele, ptičice popevke svoje zopet so zapele, on pa čaka dan na dan ‒ zaman ... Ob morju ... Ob morju, ob šumečem morju, otožna deklica stoji, na bregu nudijo se, a ona govori: »Nabrala bi vas rada,, in nesla vas na grob njegov, a sam Bog ve, kje izkopan je, tam, sredi zelenih valov.