Stopa po stezici, raz nebo toplota lije po ravnici ... pravi soncu: »Sij, pomladno sonce, sij nam, dneva car, da iz daljne zemlje naglo kot vihar, naglo v kraje naše na prelepem sveti spet prijaše! Naj le srečno jezdi po poljanah, strmem klancu! Vitez torbo nosi, in na desno in na levo cvetje trosi.