Zatisnil je oči mornar, zatisnil jih za vekomaj, in duša ‒ ptičica vesela ‒ je odhitela v sveti raj.
Vso noč, vso dolgo noč mornarji so bdeli, žalovali, a v mladem jutru so mrliča v valove pokopali. Pogrebci bili so galebi, vsak valček je molitev šepetal, na jamborih so jadra mu rumena poslednjič mahala v pozdrav.