Škržat in rega Božja žabica na veji se s škržatom krega: »Rega, rega, rega, rega, nehaj peti soncu hvalo, preveč nam je že sijalo, hladno roso je popilo, vse studence posušilo! Dežja hočem, nočem sonca, vode prosim vsaj dva lonca v suho mlako sredi brega, rega, rega, rega, rega!« A škržatek ugovarja: »Žgi, le žgi nam, sonce zlato, doli na zeleno trato!