Težka noč je legla na vojake, strahotno piha veter čez mrtvake, čez njih krvavi, bledi obraz.
Moj ded Petdeset let je v tovarni umiral in delal za druge kot vol; nikdar se smejal ni, nikdar se upiral, po šihtu je sklonjeno šepal domov. Tih je in skromen, navajen trpljenja, da skoraj govorit ne upam se z njim; vsegà naveličan, sit vsega življenja, zajetega v in tovarniški dim.