Matere, matere, žene noseče, lačne in blede, grozno trpeče, nosijo v sebi mrtvake, mrtvake, vse bolj je čuti svobode korake ... Nenapisano pismo iz ječe Pozno je že, a jaz ne morem spati. Skoz majhno gledam v pusto noč, zajeto, kakor jaz, v teman obroč, in mislim nate, moja dobra mati!