Zdaj smo taki, da strmimo nad seboj. Žejni pijemo spoznanje: čaše so tovarišev lobanje, če do dna pogledaš vanje, ti po žilah zakipi in upor se v njih vzbudi. Glej, v preklane te lobanje smo zajeli vse spoznanje, ki prevpilo je srca in preželo jih do dna, da so bunkerji postala, ki jih ne zdrobé letala, kajti kri je po cementu vzvalovala.