Pa je pridivjal ta boj in položil dlan na kamen, vročo, gorko dlan, in vžgal je plamen, da se je razpočil kamen in zavrela kri v tolmunih... Zdaj smo taki, da strmimo nad seboj. Žejni pijemo spoznanje: čaše so tovarišev lobanje, če do dna pogledaš vanje, ti po žilah zakipi in upor se v njih vzbudi.