In v tvojem srcu naj ta kri kot lep spomin na me živi, tedaj, ko boš najbolj trpela, te v mojem bo imenu grela.
V Bosa pojdiva, dekle, obsorej, bosa pojdiva prek zemlje trpeče, sredi razsanjanih češnjevih vej sežem ti nežno v dlani koprneče. Beli so, beli so češnje cvetovi, temni, pretemni so talcev grobovi.