V nedolžnosti sem živel, kakor drug Otrok, pod tujo streho, pa vesél In srečen, v z eno le željó: Da gledal materi obličje bi Enkrat! ‒ Po noči v sanjah sem igral V naročji njej, z rokó jej božal lice. Čistejša ko deviška luč Sijala materna mi je podoba; Zakaj, o sestra! odgernila si Strašnó skrivnost z nemilo mi rokó?