Pač zdihovala si po meni, Stezala blede mi roke; Oj pridi, pridi, sin zgubljeni! Da te pritisnem na serce; bi se bila omečila, Otroka si zastonj vabila. O! ‒ puste, prazne veselice Sercé mamile so sinu, Ko srage ti bledo so lice Močile smertnega potú.