Kdor hoče na sveti dobro živeti, Ta mora želodec dober imeti; Želodec dober, pa slabo sercé, Oboje dobro ‒ to skupaj ne gré. 3. „S solzami kruh,” to je grenka jed, Kosilo tako ne jeduha; Oh! koliko íma pa tacih svet, Ki sólze požirajo sáme‒brez kruha! 4. Nam v prid je na sveti vsaka stvar, Takó da ne more biti bolje; Po dnevi brenčé nam pušča, Po noči pa tiho nas kolje. 5.