Ne mislimo vèn, pozabimo tu svet, Po zemlji res žalostno človek se klati; Pri vinu sedimo tu, sredi deklet, Skerbí pa prežijo naj zunaj pred vrati; En požir pa en dober poljub, Takó le se stavimo v kljub! Skerbi pa prežé na nas zunaj pred vrati. Jaz ženske, saj veste, ne cenim močnó, Po potih opolzih prerada mi hodi; Pri polnem kozarcu pa dekle lepó, To, menim, izméd nas nikomur ne škodi.