Germovje, ki je redko sralo, Košato bó zdaj in gostó; In šibko prej drevesce malo Lepó visoko bo drevó. Poznal doma sem otročeta, Poznal odrasle sem ljudi; Fant mož je, žena iz dekleta, Kje ta, kje óni? ‒ v grobu spi! Zató, ko rojstnega se kraja Spominjam iz nekdanjih dní, Strah me in žalost me obhaja ‒