Ti iz kratkega izbujaš zopet spanja Z mahko me ročico rano, tiha žalost! Zapustila pač me boš, ko trudno moje Truplo bode v grob dejano, tiha žalost! Visoko pravega pevca čestimo, Njegovo ni tako ko drugih sercé; V njem nosi človeštva neskončno gorjé; Terpi za nas, da se mi veselimo!