Tedaj postoj, pozdravi mi z višave Moj dom, sporoči serčna mu voščila: Da srečo bi nebesa mu rosila In dar mirú in med sinovi sprave.
Otrok njegov po širnem svetu tava, Za tujo mizo tujec s tujci seda, Pod tujo strého ko popotnik spava. Ne vé slast je serčnega pogléda, Prijaznega iz ljubih ust pozdrava, Domača mu je tuja že beseda!