Spomin hranilo tebi večen Hvaležno serce moje bó. ‒
Pa sladka misel, zapeljiva Tolaži, mi sercé; Naj bo resnična, ali kriva, Da me le teši, nič ne dé! Ko je sercé še tvoje spalo V nedolžnosti otročjih let; Ko napokojno ni še plalo, Ko še neznan ti bil je svet; Ko mehka sapa pomladanja Izvabi iz zemljé, Ko bil bi jaz tako iz spanja Sercé zbudil ti ‒ kdo ve?