Zastonj, drevo! si zelenelo, Zgubljena ti je ta pomlad; Mladó ti pérje vse je vélo, Cvet zamorjen ti je in sad. Káj mati zate ni skerbela, Ko je prišel nevarni čas; Kaj ni natora te odela, Ko se je bližal nočni mraz? Sàj tí si zvésto jej ostalo, Iz njenih persi pilo moč; Ž njo si terpelo, ž njo vživalo Pomlad in zimo dan in noč.