Pesmi prodajaš popotnim ljudém, Pesmi, da vnemajo kri možém; Drágo res tvoje ni blagó, Kupec po verhu še smehljaj dobó. Lépe so tvoje očí, Dolgo v njé gledati varno ní; Polno nedrije, šibka rast Vsakej gospé bi bila v čast. Pesmi ponujaš posebno možém, Česar bojim se, naravnost povém: Če še ne zdaj, pa dolgo ne bó ‒‒ Pa boš prodajala lastno teló! ‒‒