Le bliže sem, bati se mi ne smeš, Nasproti mene sem sédi; Saj, káko mi dobro, ne veš Priserčni tvoji pogledi. Ko mati mi tvoja pripravlja jedi, Ti polni mi čašo prazno, In časi svoje očí Daj gledati mi prijazno. O da pri vas ostati ne smém, Kjer živel bi v srečni samoti; Odtegnil bi sem se posvetnim ljudem, In njihovej revi in zmoti!