Ko mislim to, srce mi tare tuga; pomočka jaz ne vidim taki škodi; za upom zrem, ki plava mi po vodi; prvak,, to tvoja je zasluga! Vse še bi pretrpela domovina, kar je grešílo se; to je najhuje, če upanja ne kaže več mladina. Plevel razširjen težko se izruje, ne zmaga plemenita ga rastlina; ‒ gorje mu, kdor mladino pohujšuje!