XLII Saj čutiš sama že, prvaška stranka, stebri da tvoje se majó oblasti; ti veš, da skoraj ima vse razpasti; kedáj, ne zdi se težka mi uganka. Kar si stvarila, nima nič obstanka, nič noče več ti vzhajati in rasti; vsak dan si manjša ‒ kdo te ima v časti? Več ne pomore ti nobena »banka«.