Ti v glavo učenosti si ne tlači; obilost podeli se ti modrosti, v Ljubljano pojdi ter se ‒ poprvači.
V Oj ljudstvo ti slovensko, zlata vredno, pošteno, umno, kakršnih je malo; kako si tem sleparjem v roke, ki te v pogubo vodijo dosledno? Pred svetom sramoté, grdé te vedno in ti za vse jim to še daješ hvalo; s častjo poprej si se imenovalo, zdaj si ne upaš v družbo več sosedno.