Odide ‒ mine leto ‒ že se skisa; mož druge vere, drugega je dúha, poštene ni besede več ne spisa. Vrté se misli mu okrog trebuha, prijatelj gnilega je »kompromisa«, na narodnem drevesu veja suha.
XXV Slovenija, dežela ti ubožna, neimeniten krajček si Evrope, a literatov imaš cele kôpe; ti v pisariji silno si premožna.