Pravi prepisovalci veselih misli smo, vandravci na vrtu zvočne pokrajine.
... SE ZLEKNEM Vse naokrog tkiva, mrest, pajčevine, potke po gozdu, mišičaste srne, oglate lepotice, pošvedrani lenuhi. Vse naokrog pestunje, s katerimi še nisem razčistil: pozicija za sesanje, toplota, ki žari iz dojk, glas skrivnostne melodije ... Ah, nebo, silno lažno, poglobljeno v čas, prav tebe sprašujem, kako naj se razlezem po travniku na vrhu kopaste Monture, da mi ne odpihne vseh misli, ki sva jih privlekla do sredogorja.