nova beseda
iz Slovenije
Janez Sagadin: Biotopi Kranja, poved v sobesedilu:
Mozirajoča mimikrija mrčesa mreži najade v meandre spečih sokov in v sipko sodavico skrepenelega socvetja hipov malikovanje motnjave, ko iz mimotoka menjave medvečerov s šamotno moko meniškega molka maziljen monofoni mrest nemira poceja micelij cinobra zmehčane monotipije mokrih mahov po volhkih vibah voščene velvetonske vlečke venečega večera v valujoči vzgib vinjetnih vitic votivne vezenine veke vekov.
13 VRT
Opilek novembra ponikne med slez in srobot in zeli, poležejo stebla v dotik mrtvopisnega ivja prišita ob poti samotni, kjer severna tožba iz skrite bolesti skozi skrnino zone na pomrzli skrilj kristalnega skeleta zime v sklenino zgodnje ure sklan kalcit luči mrzlo cveti kot klinker davišnje pozebe, kot nje azurna lončevina, kot skelečih obujenk, kot lak lazura hlad in sla sivina.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani