»Nisi več otrok in sin ne moj, pusti nas, pojdi in Bog s teboj, v hiši zate več prostora ni, oče je, ki ti tako govori.« »Pusti nas, pojdi in Bog s teboj,« ponovijo sinovi še, bratje takoj. »Hodil po svetu do zdaj si okrog, pustil nas, pojdi, odpusti ti Bog, človek zgubljen si, ko smrt si plašan,« starši brat de mu, ko noč ves teman.