Letska narodna Kdo so, kdo so, ki pojo tam zunaj zvečer, ko več sonca ni? Revne so sirote, tlačene od gospodarjev ‒; zmrzujoč nete si ogenj, solze jočejo strupene, škripljejo v kruh oškropljeni, kruh iz lubja in smeti.
Slovaška Ko vračam v mraku se domov, pa breze me pozdravljajo, od mene vetri se poslavljajo, ker jaz poznanec sem njihov.