Bele gore so, domovi, svetel, je njih nakras, bele roke ima dekle, ki iz vseh jo ljubim jaz. Bele prsi, bele roke, lice nje prebelo je, sredi zime še globoke mi srce veselo je! Truden, mračen, neprijazen, tih, odljuden zimski čas ‒ da še deklic ni nam takih, pa usmili bog se nas!