Pa za vsa ta radovanja, več mi za bučnost ni ... in sveti odganja svoje bele gosi.
Pred vsemi svetimi To so že mrazni, hladni dnovi, in tukaj pozna je jesen, in pod meglo so krog vrhovi, s pobočja pa že gre snežen. Akacija še zeleni, drugje po listju kos se spenja; v vas k srcu zdaj srce hiti, a iz nebes ‒ vsa božja srenja!