Pesem o svetem Že mi pot je zasedal nad ravnijo široko, o polnoči pogledal sem na nebo visoko. Za mano zdaj je mesto in tlaki kamenitni, vse vrgel sem na cesto in up nestanovitni. Glej, prišel čas k nam mrazni, adventni čas kesanja, pokore čas in kazni za šumna radovanja ‒